December je za mnoge najstresnejši mesec v letu, pa ne le zaradi številnih praznikov in z njimi povezanih nakupov daril, temveč tudi zaradi bogato obloženih miz, ki jih narekuje tradicija. Običajno začnemo s praznovanjem in pojedino v službi, potem nadaljujemo z večerjo na božični predvečer in z božičnim kosilom, končamo pa s silvestrskim menijem in obilnim kosilom prvega januarja. Strokovnjaki sicer pravijo, da so se naše prehranjevalne navade izoblikovale v zadnjih 50 letih. Vsakodnevna prehrana pa je postala vse bolj podobna tisti, ki smo je bili nekoč vajeni le ob praznikih. V sodelovanju s Centrom za promocijo zdravja Inštituta za varovanje zdravja vam ponujamo nekaj zanimivih ugotovitev in napotkov.
Slovenci ne zajtrkujemo
Raziskave o tem, kako se prehranjujemo v Sloveniji, kažejo, da dokaj nezdravo. Številke so namreč jasne: zdravo in pretežno zdravo jé le 23 odstotkov odraslih. Število dnevnih obrokov in ritem prehranjevanja povprečnega prebivalca nista ustrezna, saj se fiziološki ritem prehranjevanja prevečkrat podreja družbenemu. Obroki so zato neredni in neprimerno izbrani, prepogosto pa tudi izpuščamo zajtrk.
Zaužijemo preveč maščob
Energijska vrednost povprečnega obroka je prevelika, zaužijemo preveč maščob v celoti, od tega preveč nasičenih, ki pomembno vplivajo na pojavnost bolezni srca in ožilja ter raka debelega črevesa. Preveč maščob dobimo z maščobnimi živili, ocvrtimi jedmi in slaščicami. Preveč sladkorja uživamo tudi v sladkih pijačah ter spijemo preveč alkohola. V naši prehrani je premalo sadja, predvsem pa zelenjave ter prehranskih vlaknin, ki so pomemben varovalni dejavnik pred kroničnimi nenalezljivimi boleznimi.
Predebelih nas je 15 odstotkov
Preveliko telesno težo ima nekaj več kot polovica vseh odraslih Slovencev, medtem ko lahko kar 15 odstotkov odrasle populacije opredelimo kot debele. Posebno ogrožene skupine so moški, ljudje iz nižjih družbenih slojev, z nižjo stopnjo izobrazbe, aktivno zaposleni, prebivalci vaškega bivalnega okolja ter vzhodnega dela Slovenije. Žal lahko ugotovimo, da se podobno kot drugje po svetu tudi pri nas povečuje delež odraslih s preveliko telesno težo oziroma debelih ljudi.
Tudi otroci predebeli
Prehranjevalne navade odraslih so pogosto posledica pridobljenih nezdravih navad v otroštvu, zato moramo posebno pozornost posvetiti prehrani otrok in mladostnikov. Skrb vzbujajoča je ugotovitev, da je tudi med njimi vse več takih, ki imajo povečano telesno težo ali pa so debeli. Kljub vsemu imamo v primerjavi z zahodnimi evropskimi državami in ZDA manj debelih otrok in mladostnikov. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi bil pretežek že vsak peti otrok v Evropi, vsako leto pa se število poveča za 400.000. Po zadnjih podatkih naj bi bilo čezmerno hranjenih že 14 milijonov otrok, med njimi je kar tri milijone debelih.
Kako jesti zdravo
Uživati bi morali pestro, mešano in energijsko redko prehrano, ki vsebuje dovolj svežega sadja in zelenjave, ter omejeno količino živil z veliko vsebnostjo maščob, sladkorja in soli. Pomembna je telesna dejavnost. Samo z dovolj rednega gibanja lahko uravnotežimo vnos in porabo energije ter preprečimo razvoj debelosti in drugih obolenj, povezanih s prehrano. Prehranjevalna priporočila so običajno napisana na splošno za določeno populacijo, zato jih je treba prilagoditi posamezniku glede na njegovo starost, spol, telesno dejavnost ter vrsto poklica, ki ga opravlja. Dokazano je, da sta nezdravo prehranjevanje ter nezadostno gibanje ključna dejavnika v procesu nastanka in razvoja kroničnih nenalezljivih bolezni, zlasti sladkorne bolezni tipa II, bolezni srca in ožilja, nekaterih vrst raka, debelosti, osteoporoze.
Strokovnjaki priporočajo pet obrokov na dan
Pojejmo toliko, da bomo imeli stalno ravno prav poln želodec. Strokovnjaki priporočajo tri glavne obroke: zajtrk, kosilo, večerjo, vmes pa še dva manjša v obliki malice. Količino prilagodimo naši dnevni dejavnosti. Če smo telesno zelo aktivni, lahko v jedilnik vključimo tudi kakšno energijsko bogatejše živilo, denimo čokolado. Vsak glavni obrok naj bo pretežno iz sestavljenih ogljikovih hidratov, kot so testenine, njoki, polnozrnati riž, kruh, kaše, kosmiči, korenasta zelenjava, ter dodanega kakovostnega beljakovinskega živila: pustega mesa, rib, jajc, manj mastnega mleka in mlečnih izdelkov, stročnic, oreškov. V obroku naj bosta sadje ali zelenjava. Pri izbiri maščob dajemo prednost predvsem rastlinskim maščobam, zlasti rastlinskim oljem. Živalske maščobe niso zaželene v večjih količinah, zato izbiramo predvsem med pustimi vrstami mesa ter mesnimi in mlečnimi izdelki z manjšo vsebnostjo maščob. Strokovnjaki poudarjajo, da delež maščob v prehrani ni problematičen, seveda če uporabljamo olivno olje, saj vsebuje mononenasičene maščobe, ki ne vplivajo na spreminjanje ravni holesterola v krvi. Pomembno je tudi, da dovolj pijemo tako ob obrokih kot med njimi.
Odsvetujemo
Živila, ki jih strokovnjaki odsvetujejo, sicer niso prepovedana, pomembno je le, da jih zaužijemo redkeje in v manjših količinah ter v kombinaciji s priporočenimi živili. Zavedati se namreč moramo, da so tista, ki vsebujejo mnogo maščob oziroma sladkorjev, energijsko bogata, kar pomeni, da z enim grižljajem zaužijemo veliko kalorij. Uživanje energijsko pregoste hrane je eden od pomembnih vzrokov za razvoj debelosti in številnih bolezni pri odraslih. Pretirana uporaba kuhinjske soli je pogosto povezana s povišanim krvnim tlakom ter razvojem osteoporoze, kar je še zlasti pomembno za ženske v menopavzi, zato strokovnjaki odsvetujejo dosoljevanje hrane pri mizi ter uživanje živil z veliko vsebnostjo soli, denimo instantnih juh, jušnih koncentratov ter podobnih koncentriranih izdelkov. Vse več raziskav kaže tudi na povezavo med pretiranim uživanjem pijač z dodanim sladkorjem in razvojem sladkorne bolezni tipa II ter debelostjo, zato raje pijte naravne sadne sokove in vodo.
Shujševalne diete niso prava rešitev
Različne shujševalne diete običajno dajo kratkoročne rezultate, pogosto pa pripeljejo tudi do pomanjkanja posameznih hranil, kar lahko povzroči razna bolezenska stanja, kot je denimo slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa. Vsem, ki želijo korenito spremeniti prehranjevalne navade, strokovnjaki svetujejo, naj se pogovorijo s svojim zdravnikom ali kliničnim dietetikom.
Preveliko telesno težo ima malo več kot polovica vseh odraslih Slovencev, medtem ko lahko kar 15 odstotkov odrasle populacije opredelimo kot debele. Posebno ogroženi so moški, ljudje iz nižjih družbenih slojev, z nižjo stopnjo izobrazbe, aktivno zaposleni, prebivalci vaškega bivalnega okolja ter vzhodnega dela Slovenije.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi bil pretežek že vsak peti otrok v Evropi, vsako leto pa se število poveča za 400.000. Po zadnjih ocenah naj bi bilo čezmerno hranjenih že 14 milijonov otrok, med njimi je kar tri milijone debelih.
Prav tako kot mi potrebujemo zdravo in uravnoteženo prehrano, jo rabijo tudi naši domači ljubljenčki. Skrb za pasjega mladička od nas v resnici ne zahteva veliko. Je pa res, da si moramo vzeti veliko časa, da omogočimo primerno količino gibanja, socializacije z drugimi psmi in ljudmi ter kakovostno prehrano. Primerna in zdrava hrana za pse vsebuje veliko količino mesa. V njej pa se tudi nahajajo zelenjava, sadeži in drugi ključni elementi, ki jih mlad pes potrebuje za zdravo rast, gibanje in dobro počutje. Tako bo zrasel v veselega, močnega in lepega psa, saj bo imel na voljo vrhunsko hrano v obliki konzerv, briketov in prehranskih dodatkov, katere najbolj potrebuje. Preberite več v članku Najboljša hrana za pasje mladičke.