Posteljnina sodi v krog tistih izumov, ki kažejo na neprestan človeški razvoj in napredek. Človek je že v davni preteklosti ugotovil, da je udobneje spati na dobro postlanem ležišču. Posteljnina je temu primerno našla mesto v stari ljudski modrosti oziroma starem reku, kakor si boš postlal, tako boš ležal. V začetkih je bilo to preprosto vse, kar je bilo bolj udobno od trde podlage ležišča. Kultura tkanja je osnova, na kateri temelji vse do danes pridobljeno znanje o posteljnini.
Zakoni dobrega spanja
Človek je ob iznajdbi tkanja ter prvi posteljnini hitro ugotovil, da je lahko uporablja različne naravne materiale. Veliko kasneje je so prišli v uporabo umetni materiali, ki so omogočali pridobivanje točno določenih lastnosti na umeten način. Naravni materiali za posteljnino so bili najprej lokalno pridobljeni, zato pa tudi tipični za določeno okolje. Z razmahom trgovine in vzpostavitvijo trgovskih poti, so se postopoma začeli v lokalno okolje vnašati tudi materiali iz oddaljenih dežel. Bodisi kot iz tujih krajev prinesena surovina, bodisi kot doma pridelana surovina. Primer domačega materiala je lan, iz Kitajske pa se je v zahodne dežele prinesla sviloprejka oziroma znanje pridobivanja svile. V preteklosti je začela naravnim materialom konkurirati posteljnina iz umetnih materialov, danes pa se vedno pogosteje vračamo k naravnim materialom in starim modrostim.
Posteljnina v tem primeru sodi med tisto blago, ki je za ljudi vredno več pozornosti ter so zanj pripravljeni odšteti več. S tem se postaja posteljnina iz naravno lokalnih materialov vedno bolj zanimiva za proizvajalce ter prodajalce. Kar ustvarja vedno večjo ponudbo na trgu, posteljnina iz lokalnih naravnim materialov je zato vedno bolj pogosta, postaja pa tudi vedno dostopna. S tem pa se tudi nadaljuje zgodba neprestanega človeškega razvoja, s prepletanjem ročne, obrtniške in industrijske izdelave ter domačih ali uvoženih materialov in tehnik. Vse pa narekuje posteljnina, kot individualna investicija z zelo neposrednimi učinki.