Kar pa zadeva e-poslovanja, ki postaja v zadnjem času vedno bolj pomembno, bi lahko rekli, da je večina e-podjetij propadla takoj, ko so jih odprli. Po mnenju zato, ker ljudje šele zdaj spoznavajo, da služenje denarja na internetu ni mačji kašelj. Eden od razlogov za neuspeh e-podjetij je tudi v tem, da so pozabili na uporabo tradicionalnih orodij oglaševanja, s katerimi bi dosegli prepoznavnost njihovih spletnih strani. Dejansko nihče ni vedel, da neko podjetje sploh obstaja. Iz tega pa sledi, da spletna stran ne glede na to, kako dobra je videti, ne more nikoli obstati sama. Skratka, vsi, ki se podajate v e-poslovanje, ne pozabite na tradicionalno oglaševanje v tradicionalnih medijih.
Osebne strani uporabnikov interneta so seveda poglavje zase. Ker obstajajo programi, s katerimi si enostavno lahko naredimo lastno spletno stran in jo postavimo na enega izmed brezplačnih strežnikov, ni čudno, da jih ima tako rekoč vsak. Tudi o vsebini teh strani ne bi zgubljali besed. Le mimogrede, ideja, da bi razdelili internet na strokovni in osebni, se verjetno nikoli ne bo uresničila, saj bi s tem medmrežje izgubilo svoj namen.
Kako so se oglaševalci odpovedali internetu
Zanimivo je tudi, kako se je na pojav interneta odzvala oglaševalska industrija. Glede na neskončne možnosti, ki jih ima internet, bi bilo logično, da bi ga oglaševalska industrija in grafični oblikovalci sprejeli z odprtimi rokami. Zgodilo pa se je ravno nasprotno od pričakovanega. Je prepričan, da so oglaševalska industrija in oblikovalci, ker so zamudili »internetni vlak«, nehote podprli razvoj trga, ki so ga čez noč zasedli ljudje, ki so same sebe oklicali za spletne oblikovalce. Dobesedno čez noč se je razvila prava industrija teh samooklicanih strokovnjakov za internet. Največja težava pa je v tem, da ti ljudje niso imeli pojma o oblikovanju. Večinoma so bili to mladi računalniški navdušenci, ki so zelo dobro poznali delovanje računalnikov, ki v tistem času še niso bili tako pogosti v svetu oglaševanja. Je mnenja, da bi morala oglaševalska industrija narediti to, kar je po navadi naredila v takih okoliščinah: enostavno bi morali obravnavati internet kot še enega izmed medijev.
Internet je torej le nov medij, ki pa ima svoje značilnosti, o katerih bi se morali oglaševalci poučiti. Pa meni, da so doživeli šok, ker se je pojavil medij, katerega uporaba je bila zastonj, obenem pa je lahko ponesel njihova sporočila milijonom ljudi po vsem svetu. Vajeni so bili popolne kontrole nad medijskim proračunom in njegovo porabo, poznali so zakonodajo, ki jih je urejala. Pri internetu pa tega ni bilo. Zato oglaševalska industrija ni sprejela interneta odprtih rok.