Klopni meningitis povzroča virus, ki ga na človeka prenese okužen navadni klop. Navadni klop je najbolj razširjen predstavnik klopov, razvija se preko več razvojnih faz. Osnova za razvoj je hranjenje s na gostitelju, ob tem pa lahko zbolimo za klopni meningitis. Prva razvojna stopnja so jajčeca, ki jih izleže oplojena samica klopa. Jajca leže cel mesec, pri tem v podrastje in razkrajajoče se listje izleže okoli osemsto jajčec ter nato pogine. Iz jajčec se izležejo ličinke, ki se razlezejo na rastline. Na rastlinah imajo ličinke najboljšo možnost prehoda na gostitelja.
Ličinke se gostitelja oprimejo z krempeljci na treh parih nog, hranijo pa se s sesanjem krvi. Po končanem hranjenju odpadejo, ter se prelevijo in pridobijo četrti par okončin. Sledi ponovno hranjenje na žrtvi ter razvoj do odraslega klopa. Odrasel klop nato išče tretjega gostitelja, na njem samec oplodi samico. Bolezen klopni meningitis se prenaša z ugrizom okuženega klopa.
Klopni meningitis prenaša navaden klop, druga nevarna bolezen, ki jo prenaša navaden klop je Lymska borelioza. Nevarnosti za bolezni so večje na gozdnatih območjih Slovenije, izven meja pa od Skandinavije preko srednjeevropskih držav vse do sosednjih dežel Avstrije, Hrvaške in Madžarske. Nevarnost je največja v letih, za katere so značilne visoke temperature vse do septembra ali oktobra. Tople jesenske temperature dajejo za klopni meningitis večje možnosti, saj se klop lahko levi ali razvija v višjo razvojno fazo dvakrat v enem letu. Pri nižjih jesenskih temperaturah je možnost za drugo levitev oziroma prehod v višjo razvojno fazo bistveno manjša. Največja nevarnost za klopni meningitis obstaja maja in junija, nekoliko manjša je v drugih mesecih. Najpogosteje se aktivnost klopov začne potem, ko zunanje temperature presegajo pet stopinj Celzija.
Klopni meningitis je bolezen, ki v Sloveniji preti predvsem na gozdnih območjih.
www.sos-klop.si/klopni-meningitis