Čeprav so bili dokazi o sanitarni kanalizaciji odkriti že v ruševinah antičnih mest, je bila ustanovitev inženirstva sanitarnih sistemov za zbiranje kanalizacije dosežena šele v 19. in 20. stoletju. Sistemi zbiranja odpadnih voda so sestavljeni iz kanalizacijskih cevi in jaškov, vstopnih in izstopnih struktur in črpališč. Kanalizacijske cevi so izdelane iz različnih vrst materialov kot so glina, beton, armirani beton, lito železo, polivinil klorid (PVC) in polietilen. Večina jaškov je izdelana iz opečnih zidakov ali armiranega betona. Nekateri kanalizacijski sistemi in cevi so starejši od 100 let in kot posledica fizikalnih, kemijskih in bioloških pojavov se na nekaterih delih pojavljajo poškodbe, kot so porušene in razpokane cevi ter razpokani jaški. Zato so potrebne redne sanacije kanalizacije.Sanitarni sistemi zbiranja kanalizacije so namenjeni za odstranjevanje odpadne vode iz hiš in drugih stavb, z namenom, da se prenesejo na čistilno napravo, kjer se te odpadne vode lahko ustrezno očistijo. Slabo zasnovani, zgrajeni in vzdrževani kanalizacijski sistemi lahko predstavljajo tveganje za javno zdravje, okolje ali celo oboje. Ta tveganja izhajajo iz kanalizacijskih poplav. Učinkovito in stalno vodenje ter tudi zagotavljanje ustrezne zmogljivosti je ključnega pomena za ohranjanje kanalizacijskih sistemov v dobrem stanju.
Za vse javne kanalizacije bi bilo treba izvajati programe preverjanja. Pomembna je tudi sanacija kanalizacije, s čimer bi se obnovila strukturna celovitost kanalizacijskega sistema, kar preprečuje napake, ki bi lahko privedle do puščanja in strukturne okvare cevi, kar v nadaljevanju pripelje do onesnaževanja. Poleg tega se z rednimi pregledi zmanjša možnost preobremenitve kanalizacijskega omrežja, z izboljšanjem premikalnih zmogljivosti pa se obnovi tudi učinkovitost pretoka.
Oglejte si kako poteka konstruiranje.
Trdni odpadki, ki se znajdejo na odlagališčih, imajo resen vpliv na okolje, vendar pa to ni naša edina skrb, saj imajo zelo slab vpliv na okolje tudi odpadne vode, ki so lahko sestavljene iz industrijskih odpadkov, človeških odpadkov ali odplak ali odtoka iz deževnice. Vse odpadne vode na koncu končajo v reki, jezeru ali morju. Na svoji poti ta odpadna voda teče tudi skozi čistilne naprave, v katerih je običajno odstranjenih do 90 odstotkov biorazgradljivih organskih odpadkov. Preostali trdi delci in blato pa se sežge, odmeče v morje ali na odlagališča, kompostira ali uporabi kot gnojilo. Čiščenje odplak je drag postopek, ki porabi veliko energije, vendar pa lahko z ustreznimi in vzdrževanimi kanalizacijskimi sistemi ter zagotavljanjem učinkovitih čistilnih naprav vsaj nekoliko zmanjšamo problem onesnaževanja in s tem prispevamo k čistejšemu okolju za prihodnje generacije.